tabela081.JPG

V zgornji tabeli lahko vidite mesečni pregled mojega treniranja v letošnjem letu. Gre zgolj za številke, ki ničesar ne povedo o težavnosti ali kvaliteti prevoženih kilometrov, a o tem itak govorijo letošnji rezultati. :P

Opomba: Z zeleno so označeni dnevi, ko zaradi višje sile nisem trenirala, z rdečo so označeni nekolesarski treningi, krepko obarvani pa kilometri na dirkah.

Zanimivo je, da sem bila pred DOSom povprečno vsak drugi dan na kolesu (če izključimo januar, ker sem se šele konec meseca začela pripravljati), po DOSu imam pa bolj malo nekolesarskih dni. Nekaj zaslug za to ima lepše vreme in daljši dan kot pozimi, drugi razlog pa je ta, da sem pred DOSom bolj vestno spremljala svoje počutje in če sem bila utrujena, nisem šla na kolo (tudi če mi je CHEF ukazal, da moram :) ), dokler se nisem dobro počutila. Včasih je bilo dovolj nekaj dni, drugič sem potrebovala ves teden. Zdaj temu ne posvečam več tolikšne pozornosti in kolesarim bolj zaradi veselja.

Med pripravami na DOS sem v glavnem delala samo ture, daljše od 100km, zdaj pa se kdaj odpravim na kolo tudi samo za eno uro, daljših tur pa je precej manj.

Po teh rekordnih številkah (lani 10.000 km in 100.000 višincev) pa je prišel čas, ko se mi zdi, da sem končno utrujena. Moje uspešne tekmovalne sezone je torej konec. Udeležiti se nameravam še vzpona na Predmejo in Nanos ter maratona Labin (na Hrvaškem), vendar bolj zaradi odlične organizacije in dobre družbe kot zaradi dobre forme.

Vsekakor se bom še vozila s kolesom, dokler bo vreme naklonjeno. Moji treningi so zadnji mesec usmerjeni predvsem v učenje hitrejše vožnje na spustih, zato se skoraj vsakodnevno povzpnem na “hišni” klanec do Kaktusa (10,7 km, 625 vm) in stremim k temu, da bi ga nekoč navzdol odpeljala v manj kot 14ih minutah… Ne gre mi še dobro, a vsak teden bolje! :wink:

kaktus.jpg

Poleg tega bi rada letos odpeljala še epski krog okrog Ilirske Bistrice, ki bo vključeval vse okoliške vzpone. Predvidevam, da bo treba prevoziti okrog 160 km in 3000 višinskih metrov.

Največji dosežek poletja pa je dejstvo, da sem spet spravila na kolo Mateja. Ko je bil prvič po 13ih mesecih kolesarske pavze na kolesu, sem ga še uspela prehiteti, dva tedna pozneje pa je bil že prehiter zame. Kolesarski fenomen! Ponosna sem, da je bil vodja DOS ekipe.

barjanka1.jpg

barjanka2.jpg

  • Share/Bookmark

3 komentarjev na temo “Poletna inventura”

  1. aljo pravi:

    uf, uf…. moj “koledarček” zgleda tudi nekako takole ja… samo da je količina tvojih “praznih” dni, enaka količini mojih “polnih” dni :)

    drgač pa ja… skrajen čas, da se malo umiriš;)

    hec, hec…

    p.s. se vidimo na kakšni tekmi

  2. sosedovi pravi:

    Tabuji pojejo:

    “Ljudje pa le zmajujejo z glavo… Dekle, le kdaj umirila se boš?”

    :) :) :)

    Bravo! Z veseljem navijamo zate!

  3. chef
  4. chef pravi:

    Hoho, tukaj se pa najbolj jasno vidi kako sem debel!

    Taprav rekreativc.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !