Arhiv za 10.12.2008

Objavil tjasarutar 10.12.2008

Ojoj, že dobre tri mesece ni nobene napisane besede od mene! Ker gre predvsem za kolesarski blog, v preteklih treh mesecih nisem imela o čem pisat, saj je bilo kolo med zadnjimi stvarmi, na katere sem pomislila. Joj, kako hitro se življenje obrne…

SEPTEMBER… Intenzivno sem iskala in našla začasno službo, ki mi bo olajšala študijsko življenje. Po dveh mesecih razmišljanja, kaj želim v življenju početi, sem namreč prišla do spoznanja, da me računalništvo sicer zanima, nikakor pa nisem tip človeka, ki bi lahko za strojem preživela polovico svojega življenja. In tako sem pristala na Visoki šoli za zdravstvo v Izoli, kjer je zaenkrat super športno fajn!

OKTOBER… Faks mi je skupaj s službo vzel ves prosti čas, le med vikendi se mi je uspelo še nekajkrat povzpeti na bližnji Snežnik, da nisem čisto zanemarila športnega življenja.

Snežnik
Foto: Marko Renko

S kolesarskim prijateljem Blažem pa sva se povzpela na Kamniško sedlo in še enega izmed mojih redkih dvatisočakov, na 2399 m visoko Planjavo.

Kamniško sedlo

Blaž

Razgled

NOVEMBER… Začel se je s kolesarskim maratonom v Labinu, ki sem ga glede na trenutno formo odpeljala odlično! Za zmagovalko Vieno Balen sem zaostala približno toliko, kolikor je ona zaostala za mano na maratonu Brkini. Vse se vrača! :)

Sredi meseca sem se priključila prvi in edini slovenski ženski kolesarski ekipi kluba Polet, s katero naj bi v naslednjem letu prevozila nekaj maratonov v sosednji Italiji, del ekipe pa naj bi se po trening načrtih Gorazda Penka približal italijanskim tekmovalkam na cestnih dirkah. V ta namen smo v enoletno uporabo dobile novo kolo Scott Contessa CR1, ki se po kvaliteti zaenkrat ne more primerjati z mojim Špecijem . A se mu bom vseeno poskušala čim bolje privaditi.

Scott Contessa CR1

DECEMBER… Miklavž je prišel po Biancija, moje prvo cestno kolo in DOS raketo. Hudo se je bilo ločiti od njega, vendar je bilo še hujše gledati, kako se na njem nabirata le prah in pajčevina. Upam, da se bosta z novo lastnico dobro ujela!

Meni pa je Miklavž prinesel za spoznanje več prostega časa, kot sem ga bila vajena prejšnje mesece. Sezono ponovnega “treniranja” sem zaradi slabega vremena začela s tekom, ki ni med mojimi priljubljenimi športi. A po pretečenih desetih kilometrih na razgibani progi (cca. 220 višinskih metrov) mi je bilo jasno, da kljub (pre)dolgi pavzi še vedno premorem nekaj športne trme in da bom lahko hitro spet ta stara “trmoglavka”!

V nedeljo sem z bistriškimi kolesarji uradno začela svoje kolesarske zimske priprave. Po novem imamo v Bistrci tudi enega malo bolj “profi” kolesarja, Robi Jenko bo namreč v naslednji sezoni vozil za ekipo mladincev v KD Radenska. Malo nas je zeblo, a smo kljub temu skupaj veselo preživeli tri ure vrtenja in dobrih 90km… That’s the way I like it! :)

Bistriška runda

V preostanku decembra si želim čim več suhega vremena, da bom lahko čim več prostega časa preživela na kolesu in se dobro pripravila na naslednje leto, karkšnokoli že bo.

Lep pozdrav,

Tjaša

  • Share/Bookmark