Tjaša Rutar

Druga noč je za nami. Začetek sedme etape je bil drugačen kot lansko leto zaradi nekega obvoza. Proga je speljana po tako nemogočih klancih, da smo jih z avtodomom komaj prevozili. Traser zagotovo ni kolesar, saj ni pomislil niti na eno nadlogo, ki bi se lahko pripetila. Sama sreča, da je bila suha cesta in nič prometa, drugače ne vem, kako bi se izšlo…

Za Trupleka sta ponoči v glavnem skrbela Jani in Franci. Enkrat sta ga spravila spat za 20 minut, čeprav je hotel iti večkrat. Noč je bila tudi zelo mrzla. Motiviralo pa ga je predvsem to, da vozi po domačem terenu in da je vedno bližje TS 7 v Moravcih, kjer so ga čakali domači navijači. Tam smo tudi malo “piknikovali”. Perčičevi so nam v zameno za nekaj kofeinskih tablet postregli s pašto.

Zdaj letimo proti Ptuju. Imamo nekaj težav s ta zadnjo, a jih poskušamo sproti blažiti. Trupleka trenutno motivira tudi domači kolesarski prijatelj, ki ga s pogovorom odvrača od misli na bolečine. V avtodomu je super vzdušje, smo zelo usklajeni in izjemno spočiti (kar težko verjamem).

Hvala za vse spodbudne besede, SMSe, telefonske klice in navijanje ob progi. Vse to Trupleka kar požene naprej!

Kolesarsko-avtodomarski pozdrav!