V prejšnjem tednu sta bila oba letošnja DPja; na praznični četrtek v kronometru (Solkan), v nedeljo pa v cestni vožnji (Mirna Peč). Kot sem izvedela, je bilo v Sloveniji zadnje DP za ženske elite pred štirinajstimi leti. Škoda, ker se je potem ženska ekipa razpustila. In fajn, da se situacija spet obrača na bolje.

Kronometer… Nanj sem se intenzivno pripravljala, saj je moja najljubša kolesarska disciplina. Upala sem, da mi bodo v klubu zrihtali tudi kozo (= kronometrsko kolo), da bi bila enakovredna resnejšima konkurentkama za zmago (Polona Batagelj, Alenka Novak), pa sem se na koncu morala zadovoljiti samo z bolj aerodinamičnimi Zipp feltnami, ki so krasile mojega Špeca.

Vzdušje pred dirko je bilo precej živčno, a vseeno prijetno. Dobro sem se ogrela in upala, da mi bo tudi na progi dobro šlo. Štartala sem predzadnja. Prvič na dirki sem imela tudi radiovezo – slušalko v ušesih, preko katere sem bila povezana s spremljevalnim avtomobilom, ki je vozil za mano, v njem pa sta bila Hempi (=Andrej Hauptman, trener članov pri Radenski) in Rado. Med vožnjo sta me odlično spodbujala in mi dajala trenerske nasvete. Kljub trpljenju sem prav v vsaki sekundi 18 kilometrskega kronometra uživala!


Na štartu

Na cilj sem prispela v času 26 min in 38 sek, kar je “samo” 28 sekund boljše kot lani (isto kolo, moje navadne feltne) in še en dokaz, da sem bila lani po DOSu v odlični formi.


Prečkanje ciljne črte

Dosežen čas je bil dovolj za zmago in osvojitev naslova državne prvakinje v kronometru, česar sem bila zelo vesela. Če bi imela kronometrsko opremo, bi lahko odvozila še bolje. Poleg tega mi je postalo jasno, da sem dovolj močna, manjka mi pa ogromno tehničnih spretnosti, da bi bila lahko dobra tudi na cestnih dirkah.


V dresu DP

Za cestno DP nisem imela nobenih pričakovanj, zato se nanj tudi nisem najbolje pripravila. V petek sem šla na predolg kolesarski izlet na otok Cres (160 km, 2300 višincev), kar ni bil niti približno primeren trening pred dirko. Vseeno pa sem si želela, da bi dirko v celoti prevozila.

Dan se je začel slabo. Zaspala sem, posledično izpustila zajtrk, pa še deževno vreme. Trasa v Mirni Peči je bil 12 km dolg krog z dobrih 200 višincev, ki ga je bilo treba prevoziti šestkrat. Težki vzponi in zahtevni spusti po mokri cesti, ravnine pa skoraj ni bilo.


Profil celotne dirke

Začela sem slabo, a sem nekje na drugem vzponu uspela ujeti prvo skupino, tam pa me je nekdo zaprl in začelo se je streljanje metkov v prazno med naslednjim lovljenjem skupine. Noge pa tako prazne. Udala sem se v usodo in z manjšo “disko” grupo vozila še naslednja dva kroga. V tretjem krogu sem na žalost defektirala, tako da so mi sotrpini ušli. Upala sem, da mi ne bo treba nadaljevati, a so mi v minutki zamenjali feltno in me poslali naprej. Naslednje tri kroge sem odpeljala kot težak solo trening in v cilj prišla peta. Nisem bila razočarana, čeprav priznam, da bi se lahko na začetku bolj potrudila. Zmagala je Sigrid Corneo, Italijanka s slovenskim državljanstvom, pred Blažo Klemenčič in Polono Batagelj. Čestitam vsem trem!

Vsaka dirka prinese nove izkušnje in nova spoznanja. In vsaka dirka je veliko trpljenje, ki prinaša veliko zadovoljstva ne glede na uvrstitev. Tokrat sem modro ugotovila, da je treba vedno voziti s srcem in kakršenkoli razplet častno sprejeti.

Lep pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark

4 komentarjev na temo “Državna prvenstva 2009”

  1. DusanK pravi:

    Oooo, lepo in čestitke, sploh za krono zmago.
    Samo tista radijska postaja pa zgleda kot iz prve svetovne vojne. :)

  2. tjasarutar
  3. tjasarutar pravi:

    Hvala…

    Ha, ha, predvidevam, da misliš tisto rumeno stvar na drugi sliki. Tisto ni radijska postaja ampak ura, ki je stala zraven štartne črte :) Res zgleda, kot da jo prevažam na kolesu :) ))

  4. loris pravi:

    it would be nice a “wordlwide” section in english…….anyway I’m the tired cyclist that climb with you passo di glevizza the last climb of sunday’s nord est marathon…….first three km very strong but at the end you give up to….cake I suppose…anyway compliments for your race
    I’m delighted to see laughs also during big efforts
    hi

  5. tjasarutar
  6. tjasarutar pravi:

    Hi!

    My English is too bad for writing blog in English… :(

    I’m happy, that you found me on internet and happy that you climbed with me on passo di glevizza at nord est marathon. You gave me a lot of power with advices and support, but I was realy tired that week and I also started too fast at the begining so I wasn’t surprised when I blocked… And I remembered: “If you would drive to fast here, the last kilometer will be night mare.” It was! :)

    But anyway I never give up (and always smiling, even it is hard), as I told you :) ))

    Thanks for your help!!!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !