Tisti, ki me dobro poznajo, vedo, da nisem ljubiteljica velikih načrtov, ker me je življenje izučilo, da se najboljše stvari zgodijo spontano. Kljub temu pa včasih preveč načrtujem in takrat se ponavadi kaj zalomi. Tako je bilo z letošnjimi velikimi novoletnimi trening načrti.

Po odličnem novoletnem praznovanju, ki me je napolnilo z energijo za nazaj in naprej, mi je telo sporočilo, da pretiravam in da hrepeni po počitku. Na prve znake nisem reagirala, ker jaz pač _ne smem_ zboleti. Novoletni Snežnik, kmalu potem še naporni zasnežen Nanos in klubski vzpon na Krim so dodali piko na i začetnemu prehladu.


Pot na Nanos

Ko je bilo prehudo, sem se vseeno odpravila k zdravnici, ki mi je povedala, da sem na začetku pljučnice. Ampak moja zdravnica je super dobra in je poskrbela za vse, da bi čim prej ozdravela.

Vsako leto me zdela kakšen prehlad, za pljučnico pa sem zbolela prvič. In odkar se zavedam same sebe, sem prvič uživala antibiotike, kar pomeni, da sem načeloma zelo zdrava. Prisilni počitek je bil kar šokanten, ampak več kot očitno nujno potreben. Vse skupaj pa me je zdelalo bolj psihično kot fizično, ker sem na prvem lahkotnem sprehodu ugotovila, da ne morem nič in da je v trenutku izpuhtel ves trud prejšnjih mesecev, ki ga bo zelo težko pridobiti nazaj.

Ampak še vedno menim, da se vse stvari zgodijo z namenom. Če nič drugega, sem se dobro spočila, se pošteno naspala in se pripravila na nekaj naslednjih izpitov na faxu. Za trening in nabiranje kolesarskih kilometrov pa bo še veliko priložnosti! Motivacije pa mi ne manjka!

Za začetek sem po nekajtedenski pavzi spet začela migat s prečudovitim nočnim vzponom na Snežnik.

Vreme prejšnjega tedna mi ni omogočilo intenzivnega začetka treniranja. Kljub temu pa sem v sredo odvrtela prvih letošnjih 30 km na kolesu, v soboto pa sem se prvič peš povzpela na hrvaško Učko. Izkazalo se je, da s svojimi 21 km ni zahtevna le na kolesu, ampak je tudi peš težko priti gor. Ravno njena težavnost pa je vzrok, da jo imam tako rada.

17 km pešačenja od morja na nadmorsko višino 1400 m je bil prvi letošnji konkreten trening, vendar sem vseh 5 ur hoje zelo uživala.
Start
Start

Cilj
in cilj

Nedeljsko, bolj kolesarjem naklonjeno, vreme pa smo Poletkovke izkoristile za kolesarski trening na obali. V dvojicah smo štartale iz Dragonje mimo Savudrije, Umaga in Novigrada do Tara in po približno isti poti nazaj. Po dolgi kolesarski pavzi sem bila s svojo vožnjo zadovoljna in verjamem, da bom hitro prišla v formo, ki sem jo imela ob koncu lanskega leta.

Danes začnem z zadnjo letošnjo študijsko prakso (3 tedne) na pediatričnem oddelku izolske bolnišnice, ki jo bom malo prešpricala, ker gremo v četrtek na priprave v Zadar. Komaj čakam!!! Upam, da se kaj oglasim tudi od tam.

Športni pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !