Arhiv za mesec April, 2010

Objavil tjasarutar 27.04.2010

Ojla!

V nedeljo, 25. aprila, smo Poletovke (Aja, Alenka, Marjetka, Petra, Urša in jaz) + Polona Batagelj drugič nastopile na dirki GP Liberazione v 450 km oddaljeni Cremi. Dirka je bila ravninska, dolga 120 km in krožna, pri čemer smo 10 km dolg krog prevozile 12x. V primerjavi z marčevsko dirko pri Milanu je imela veliko manj ovinkov, pa tudi vreme (sonce, 25˘C) in veter sta bila precej bolj ugodna za dirkanje.

Skupinska pred štartom

Na lansko dirko me še vedno spominja brazgotina na levi nogi, ki sem si jo prislužila med padcem v prvem krogu, nato s pekočimi bolečinami spet ulovila grupo in pet krogov branila zadnje pozicije, potem pa ni šlo več. :( Razen Polone nobena ni prišla do cilja.

Letos je bilo drugače. Počutila sem se dobro in se že pred štartom odločila, da moram premagati strah pred vožnjo sredi grupe, ker vem, da sem dovolj močna. V prvih petih krogih sem imela v mislih Gorazdove besede, da je treba aktivno spremljati dogajanje in biti vedno zraven, ko se kaj zgodi. Tako sem reagirala na neštete skoke in bila celo nekajkrat na čelu grupe. Ker mi je to vzelo precej energije, sem se nato odločila, da je za mojo nadaljnjo motivacijo pomembnejše, da končno pridem do cilja, zato sem se v drugi polovici dirke le še skrivala v zavetrju. Ker noben pobeg ni bil uspešen, je zmagovalko odločil šprint glavnine, v kateri smo bile tudi Slovenke Aja, Alenka, Petra, Polona in jaz. In bila sem presrečna, da mi je končno uspelo pripeljati skozi cilj elitne ženske dirke. Končno je bil tudi Gorazd zadovoljen z našim dirkanjem.

Intenzivno treniranje počasi prinaša rezultate. Največ pa se naučimo ravno na dirkah. Danes smo se udeležile kriterija VN Šenčurja, kjer smo prvič štartale samo ženske elite. Pred in po našem štartu je sijalo sonce, le med našo vožnjo je april spet pokazal svoje mokre čare. S skupnimi močmi pa smo vseeno dosegle, da je v šprintih zmagala naša Aja. :)

Jutri odhajamo na Češko, kjer bomo vozile etapno dirko Gracia Orlova. To bo naša prva etapna dirka in vse upamo, da se bomo dobro odrezale. Sobotna 3. etapa bo kronometer, kjer se bom prvič lahko preizkusila s sposojeno “kozo”, na kateri sem v glavnem trenirala zadnja dva tedna. Upam, da bo letelo!

Držite pesti!

Lep pozdrav, Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 5.04.2010

Ojla!

Z objavami nisem najbolj ažurna, ker mi primanjkuje časa in inspiracije za pisanje. A bolje nekaj kot nič…

Prvi spomladanski in zadnji marčevski vikend smo preživele v okolici italijanskega mesta Varese, kjer je bila v nedeljo dirka svetovnega pokala. Na njej smo Poletovke (Aja, Alenka, Urša, Živa, jaz) in Polona Batagelj nastopile kot slovenska reprezentanca. Tja smo odšli že v petek zjutraj, saj je bil popoldan tam prvi kongres ženskega kolesarstva, kjer je bila obvezna udeležba vseh tekmovalk.

Na kongresu se je govorilo o antropometričnih in psiholoških pogledih o ženskem kolesarstvu, o psihologiji in razliki med spoloma, o medijski zanimivosti ženskega kolesarstva in marketingu, o možnostih zaposlitve po končani kolesarski karieri in še mnogo drugega. Veliko koristnih informacij, ki pa so bile na žalost zelo slabo prevajane v angleščino. Imam pa še en razlog, da se lotim učenja italijanščine. :)

Sobotni dopoldan smo izkoristile za trening, med katerim smo prevozile oba daljša klanca iz dirke. Okolica Cittiglia, kjer smo bili nastanjeni, je tako lepa, da bi z lahkoto prekolesarili še ves popoldan, a je bil pomembnejši počitek pred dirko. Zvečer je bila v mestu za vse udeleženke skupna večerja in uradna predstavitev ekip.

Nedeljski dopoldan je bil sončen in topel. Zajtrk, počitek, pašta malica, počitek… in dirka ob 13h. Za razliko od prejšnje dirke, smo se tokrat držale bolj v grupi in brez težav prišle do prvega klančka v 20km oddaljenem mestu (ki si ga dan prej nismo ogledale), ki je naredil največjo selekcijo. Znašle smo se v tretji grupi tridesetih kolesark, kjer smo bile sicer med močnejšimi, a ker od drugih ni bilo nekega velikega interesa po lovljenju druge skupine, nas je na 60em kilometru “metla” izločila iz dirke. Seveda smo bile razočarane, a po drugi strani tudi vesele, da smo zdržale približno polovico dirke s kolesarkami, ki od kolesarstva živijo. Slovensko čast je rešila Polona, ki je prišla do cilja. Iskreno ji čestitam za tak uspeh!

Moj predvelikonočni teden je bil natrpan s treningi in službo. V Bistrici smo končno začeli tudi s četrkovimi rundami, kjer se lahko malo pomerim s fanti.

Na praznični ponedeljek gremo v bližino Padove na dirko z italijanskimi mladinci, ki je v glavnem namenjena dirkaškemu treningu. Sama sem precej utrujena od napornega tedna in nimam velikih pričakovanj. Po počitku po dirki pa bi moglo začet leteeeet…. :)

Lep pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark