Arhiv za mesec Junij, 2010

Objavil tjasarutar 28.06.2010

Petkovemu kronometru je sledil dan regeneracijske vožnje s pripravo na nedeljsko cestno dirko za državno prvenstvo. Noge so bile sicer precej dobre, a sem čutila, da sem imela ta mesec absolutno premalo počitka.

12-kilometrski krog, ki smo ga ženske skupaj z mlajšimi mladinci morale odpeljati petkrat je bil sestavljen iz štirih kilometrov pretežno ravninske trase, ki mu je sledil nekaj sto metrov dolg 12% vzpon, nato pa malo “gore-dole” in spust do štartno ciljnega prostora.

Vse razen najtežjega vzpona mi je bilo zelo pisano na kožo. V prvem krogu sva z Ajo tudi ta del dobro odpeljali, v drugem krogu pa nisva uspeli slediti najboljšim. Z nekaj mladinci nam je pred tretjim vzpenjanjem čisto malo zmanjkalo, da bi jih spet ujeli. Tako smo naslednje tri kroge borbali skupaj v upanju, da nas nihče ne ujame. Nisem si želela z Ajo tekmovati za tretje mesto, ker sem ji tako zelo privoščila zmago, ampak na koncu sem se odločila, da če mi v ciljnem spustu ne uspe pobeg, se niti ne bom trudila šprintati s tako dobro šprinterko, kot je Aja.

Tako se je tudi zgodilo in v cilj sem prišla četrta. Obe z Ajo pa sva bili zelo veseli, da je postala državna prvakinja v cestni vožnji Polona Batagelj pred Sigrid Corneo. Sicer je zelo simpatična punca, a Slovenka samo po državljanstvu, nekih odmevnih rezultatov za Slovenijo pa v tujini kljub mnogim izkušnjam še ni dosegla. S svojo vožnjo sem tudi zadovoljna, sploh na spustih, kjer sem verjetno prvič dosegla tudi hitrost 80km/h, vem pa, da mi manjka še veliko treningov eksplozivnosti v klanec. Če sem uspela natrenirati spuste, bom tudi to. :)

V tem tednu sledi najprej počitek, nato pa priprave na maraton Alpe (Kamnik-Jezersko-Pavličevo sedlo-Logarska dolina-Črnivec-Kamnik), ki ga moramo 4. julija odpeljati zaradi sponzorskih obveznosti, a ne bo težko, ker je to ena izmed mojih najljubših “panoramskih” tur v Sloveniji. 7. julija odhajamo na petetapno dirko na Češko, kjer si zaradi odsotnosti najboljših, ki bodo nastopale na Giro Donne (ženski Giro di Italija), obetamo dobre uvrstitve.

Lep kolesarski pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 26.06.2010

Zadnjih nekaj dni sem spoznala, da je ohranitev naslova državne prvakinje psihološko vse prej kot enostavna. Kljub temu da sem se pri sebi prepričala, da rezultat ni tako zelo pomemben, so me drugi z izjavami “sej boš itak zmagala” postavili pod pritisk, da se mora tako zgoditi. Ves čas pa sem vedela, da so tudi druge punce v zelo dobri formi in da ne bo tako enostavno. Priznam, da sem zaradi tega zadnje noči bolj slabo spala.

Z včerajšnjo preizkušnjo letošnjega napredka pa sem lahko le izjemno zadovoljna! Kljub temu da nisem še popolnoma zdrava, sem včerajšnji kronometer odvozila vrhunsko dobro. Ogrevala sem se kar na cesti, približno tako kot lani in občutek v nogah je bil zelo dober. Le tik pred štartom se mi je zaradi živčnosti zdelo, da so noge čisto trde in bodo na prvem vzpenjanju popolnoma odpovedale.


Foto: Darko Popovič

Ker zaradi prepovedi mednarodne kolesarske zveze letos ženske nismo smele imeti radioveze s spremljevalnimi vozili, je bilo vse odvisno od tega, kako se posameznica sama znajde na cesti. Prepoved je sicer zelo brezvezna, ker megafon se pa lahko uporablja, a ga na žalost nismo imeli s sabo. Tudi letos me je spremljal Hempi in zmenjena sva bila za določene signale z avtomobilsko hupo, a pod kronometrsko čelado nisem slišala ničesar drugega razen svojega dihanja, tako da se najina signalizacija ni obnesla.

Ker sem štartala zadnja, sem lahko nadzirala vožnjo predhodnic. Zdelo se mi je, da sem zelo počasi štartala in da ves čas vozim preveč na obrate in premalo na moč. A Aja je na obratu merila vmesne čase in že tam sem imela 22 sekund prednosti pred drugouvrščeno Sigrid Corneo, v drugem delu pa sem jo le še povečala. Tega sicer med vožnjo nisem vedela, a ko sem pred seboj zagledala spremljevalni avto pred menoj štartajoče Polone Batagelj in ga počasi dohitevala, mi je bilo vedno lažje vrteti. Ciljno črto sva prečkali skupaj, z minutno razliko na štartu. V absolutni razvrstitvi je bila med nama še Sigrid Corneo z zaostankom 33 sekund.


Foto: Rado Kocjančič

Hvala vsem, ki ste me zadnji mesec spodbujali in motivirali pri treniranju ter včeraj mislili name in držali pesti, da bi dobro vozila! Kako zelo to pomaga!!! V nedeljo me čaka še cestno DP na Ptuju, kjer je naša glavna favoritka za zmago Aja in vse bom dala od sebe, da ji pri tem pomagam, kolikor bom lahko. Vi pa držite pesti tako močno, kot ste jih zame!

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 25.06.2010

Ojla!

Pred odhodom pod italijanske Dolomite sem se zbudila z razbolelim grlom in občutkom 100kg težke glave, zaradi česar bi najraje vikend preživela doma in se pozdravila, a želja po etapni dirki je prevladala. Do večera je bilo iz ure v ure slabše in na treningu sem prav trpela, kljub temu da smo kolesarili po zelo lepih krajih in cestah. Bolj kot etapna dirka pa me je skrbelo to, da sem prehlajena en teden pred kronometrom, svojo najpomembnejšo dirko prvega dela sezone. :S

Prva etapa se je začela v Trentu, od koder smo se po 20ih km ravnine začeli vzpenjati na dobrih 1300 m visok Passo Mendola in po 75 km zaključili blizu Bolzana. S svojo trenutno dobro klančarsko formo sem brez težav sledila prvi grupi najboljših kolesark, dokler me ni malo pred koncem napadla vročina in sem odpadla. Kljub temu sem bila z vožnjo in rezultatom glede na zdravstvene razmere zelo zadovoljna.

Druga etapa, dolga 111 km od severa do juga Gardskega jezera, je bila pisana na kožo šprinerkam. Štartale smo v suhem vremenu, vendar nas je vmes ujel dež. Do 60. kilometra, ko me je presenetil na profilu nenarisan klanec, sem se dobro držala v prvi grupi, takrat sem pa dobesedno zaspala in zamudila priložnožnost slediti najboljšim. Zaradi tega mi je rahlo padla motivacija, ki jo je dodatno zmanjšala še močna nevihta, in do konca smo z Ajo in Hrvatico Majo imele dolg trening skupinskega kronometra.

Tretjo in zadnjo etapo smo štartale v dežju. Štartnemu spustu je sledil dolg položen vzpon, a je bilo z neogretimi in trdimi mišicami zelo težko slediti najboljšim. Vse smo pristale v grupi približno petnajstih kolesark. Složno smo lovile prve, a nam jih ni uspelo ujeti. Na koncu smo za las uspele priti v cilj pred “metlo” in tako končale našo prvo etapno dirko.

Ta teden smo si ogledali obe progi državnega prvenstva. Na prvi – kronometrski – se bom preizkusila že danes. Kot zadnja izmed žensk elite bom na 18 km dolgo progo štartala ob 10.46. Forma je odlična, kljub temu pa se priporočam za krepko stisnjene pesti!

Lep pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 17.06.2010

Ojla!

V nedeljo sem odpeljala svoj šesti Maraton Franja, ki se mi je zdel še najlažji od vseh doslej, kljub temu da je bil najhitrejši. Dobro sem izkoristila štartno pozicijo v prvih vrstah in se brez nepotrebnega prerivanja pripeljala do vrhniškega klanca. Tudi tam sem brez težav sledila tempu prve skupine in se do Cerknega, kjer se začne vzpon na Kladje, prvič pripeljala z najboljšimi.

Moj osnovni cilj je bil najhitrejši ženski čas na vzponu, ker se mi zdi, da še nikoli nisem bila v tako dobri klančarski formi. Ker nas je bilo kar nekaj žensk na kupu, sem že na najstrmejšem delu naredila razliko do ostalih in jo potem samo še držala do vrha. Lahko bi šla še hitreje, a sem vedela, da je še daleč do cilja. :)

Tisti, ki so z mano pripeljali na Kladje, so se tam ustavili in napolnili bidone, tako da sem bila do Gorenje vasi, ko so me spet ujeli, čisto sama. Naša skupina pa ni bila niti velika niti najbolj složna, saj krožne smene nikakor niso stekle. Večino časa nas je “vlekel” kolesar iz Vipave, ki se mu iskreno zahvaljujem za vso pomoč. 5 km pred ciljem, kjer nas je že ujela skupina z naslednjo žensko, me je hotel odvleči še do cilja, a se na žalost nisem počutila dovolj močno in tako me je Petra Zrimšek 100m pred ciljem prehitela in zmagala.

Tako blizu zmagi nisem bila še nikoli in najbrž tudi nikoli ne bom, a se zavedam, da se mora na Franji veliko stvari uskladit s formo, če hočeš zmagati. Meni pa je najpomembnejše to, da sem se prepričala, da se moja forma odlično stopnjuje pred najpomembnejšimi dirkami prvega dela sezone.

Danes odhajamo na 3-etapno dirko Giro del Trentino Donne v okolico Gardskega jezera. Upam, da tokrat ne bomo imeli navigacijskih težav in da se bomo vse dobro izkazale. Smo v zelo dobri formi, potrebujemo pa le nekaj sreče!

Držite pesti!

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 1.06.2010

Ojla!

Majsko vreme se kar noče spremeniti v poletno. Namesto da bi se kolesarji konec maja utapljali v potnih kapljah zaradi visokih temperatur, se največkrat utapljamo v dežnih kapljah. Nič drugače ni bilo tudi v nedeljo, ko smo Poletovke nastopile na drugem maratonu iz sklopa Alpe Adria tour s štartom in ciljem v avstrijskem smučarskem središču Bad-Kleinkirchheim. Na te maratone hodimo zaradi sponzorskih obveznosti, glavni cilj pa je ponavadi hiter in težak trening ne glede na uvrstitev.

Tik pred štartom je začelo deževati. Na 106 km dolgo turo z 2150 višinci in dvakratnim vzpenjanjem na nadmorsko višino nad 2000 m smo štartali zelo hitro. Že takoj se je hitrost vrtela okoli 50km/h. Do vznožja prvega klanca sem prišla v ospredju, a me je kmalu konkretno zabilo zaradi musklfibra, ki ga je (po pričakovanjih) povzročil petkov peš vzpon na Nanos. Vem, da si med kolesarsko sezono ne bi smela privoščiti podobnih podvigov, a včasih se ne morem upreti. :(

Kmalu se je mimo peljalo pet tujih kolesark, ki jim zaradi bolečin v stegenskih mišicah nisem mogla slediti. Poleg tega sem bila čisto preveč oblečena in imela s sabo preveč nepotrebne krame. V takih nepredvidljivih vremenskih razmerah se je težko odločiti o optimalni opremi. Na spustu proti drugemu dvatisočaku so bile razmere kljub vetru še kar znosne. Avstrijske ceste so res lepo urejene in kljub mokri cesti je letelo tudi do 70km/h. In moram se pohvalit, da sem se zadnje čase zelo izboljšala pri spuščanju. Ni še idealno, a razlika je očitna. Na letošnjem kolesu se res dobro počutim in mu popolnoma zaupam.

Na drugem prelazu so bile razmere čisto zimske: 7 stopinj, dež, veter, vidljivost 20m. Od tam naprej se je proga v glavnem samo spuščala proti cilju in že dolgo me ni tako zelo zeblo. Bila sem v eni precej počasni skupini in v glavnem smo se samo trije menjavali v ospredju. So pa vsaj noge postajale vedno bolj ta prave. Pred ciljem je bilo še 7 km položnega klanca, kjer sem se odpeljala naprej in tik pred ciljem celo uspela prehiteti eno izmed tistih petih žensk, ki so me prehitele na prvem vzponu. :)

Zasedla sem peto mesto. S svojo vožnjo nisem bila zadovoljna, ampak glede na težke treninge zadnjih desetih dni, drugega nisem niti pričakovala. Kljub temu vem, da sem v dobri formi. Prejšnji teden sem dobila tudi svojo “kozo” in po počitku se začenjajo intenzivne priprave na državno prvenstvo v kronometru, ki bo tako kot lani 25.6. v Solkanu. Sem zelo motivirana in prepričana, da bom dobro vozila.

Pred tem nas čaka še maraton Franja, ki bo 13.6., od 17. do 20.6. pa gremo na klančarsko etapno dirko Giro del Trentino v Italijo. Naslednji teden bom zaključila tudi z vsemi letošnjimi študijskimi obveznostmi, tako da me čaka eno sproščeno in aktivno poletje. :) Upam, da bodo tudi temeprature in vremenske razmere kmalu postale temu primerne!

Lep pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark