Arhiv za 17.09.2010

Objavil tjasarutar 17.09.2010

Pozdravljeni!

Dirkaški teden preživljamo v mestu Montecatini Terme, blizu Pise in Lucce. Gre za večje naselje hotelov, ki nima ravno pravih tipičnih značilnosti toskanske pokrajine, a je vseeno lepo. Temperature so še čisto poletne in do danes smo imeli tudi temu primerno vreme, za konec tedna pa napovedujejo padavine.

Ponedeljek smo izkoristili za počitek, krajšo razpeljavo in sprehod po mestu. 6-etapna dirka se je začela v torek s prologom. Odpeljati smo morale 5,4 km dolg ekipni kronometer po mestu Viareggio. Speljan je bil po dveh vzporednih ulicah ob morju in bil velika atrakcija za gledalce. Kljub temu da česa podobnega nismo še nikoli vozile, nam je bilo vsem zelo všeč. Če bi bile malo bolj usklajene pri menjavah, bi ga najbrž odpeljale veliko bolje.

Druga etapa je bila dolga 124 km in večino ravninska. Že na štartu sem imela zelo slabe noge in do konca se sploh niso prav zavrtele. Poleg tega je bila vožnja v začetnih krogih po mestu zelo živčna in se je bilo zelo težko prebiti v ospredje. Tekmovalke so po večini najboljše svetovne kolesarke in to v top formi pred svetovnim prvenstvom, ki bo konec meseca. Na dveh krajših klančkih smo spet odpadle in nato lovile glavnino. A kljub neštetim spodrsljajem smo prvič prišle z glavnino skozi cilj na dirki prve kategorije. In to vse. :)

Tretje etape nas je bilo najbolj strah, ker je bila najdaljša in z največ vzpona. Noge so bile veliko bolje in prvih 80 km nisem imela težav z vožnjo v prvi tretjini glavnine. Tam je tudi mnogo manj zaviranja, pospeševanja iz ovinkov iz živčnosti. V naslednjih 60ih km smo se dvakrat povzpele na hribček v mesto Voltera, kjer je bil tudi cilj etape. Že pred vzponom se je glavnina zelo raztegnila in nato tudi razbila na dva dela zaradi prehitevajočih spremljevalnih vozil. Nismo je uspele več ujeti. S prvim vzponom smo opravile precej počasi, nato na ravnini za avtom ujele skupino pred sabo in se drugič malo bolj potrudile. Spet se je izkazalo, da nam v klanec še veliko manjka.

Danes v večernih urah nas čaka 2,2 km dolg kronometer z dvema obratoma. Se že veselim, čeprav je za moj okus in sposobnosti veliko prekratek. A najbrž gre spet bolj za atrakcijo za gledalce, poleg tega pa nam bo koristilo, da se bomo čez dan lahko malo spočile. V soboto in nedeljo nas čakata še dve etapi, dolgi dobrih 100 km. Vse si zelo želimo, da bi v nedeljo prispele na cilj v Firence.

Ne vem, če se bom do takrat še kaj oglasila, ker so naši dnevi zelo zapolnjeni in nimamo veliko prostega časa, kljub temu pa se priporočam za držanje pesti!

Lep pozdrav iz Toskane!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 17.09.2010

Ojla!

Iz lanske izvedbe dirke Giornata Rosa v italijanskem mestu Nove se spomnim samo to, da sem odpadla že v drugem izmed sedmih 8-kilometrskih krogov po mestu, tako da do klancev nisem niti prišla. V nedeljo mi je šlo veliko bolje. Krogi po mestu mi niso delali težav, sledili pa so jim še trije krogi čez 3 km dolg vzpon Rosina. Tam že v prvem krogu nisem mogla slediti najboljšim, a sem jih pred drugim vzpenjanjem spet ujela.

Po drugem vzponu sva z Ajo ujeli drugo grupo in od tam do cilja smo šle bolj ali manj “peš na uro”. V cilj sva prišli kot 24. (Aja) in 26., Polona je bila 14., ostale niso prispele do cilja. S svojo vožnjo sem zadovoljna, a vem, da mi še zelo veliko manjka, da bom lahko hitrejša v klanec.

Takoj po 120 km dolgi dirki smo se odpeljali v Toskano na etapno dirko najvišje kategorije Giro della Toscana.

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark