Arhiv za 21.09.2010

Objavil tjasarutar 21.09.2010

…je pesem, ki smo jo poslušale vsak dan pred štartom in mi je bila iz dneva v dan bolj všeč. Tako kot gran bel Giro della Toscana!

YouTube slika preogleda

Na petkovem nočnem kronometru mi ni šlo najbolje. Do prvih štartov ob 20h zvečer je deževalo in že na ogledu proge nisem imela dobrega občutka, ker me je bilo kar malo strah visokih hitrosti po mokri cesti in v temi. Vedela pa sem, da samo 2,2 km dolg krog ne dopušča napak, saj je vsako izgubljeno sekundo težko popraviti. Ko sem kasneje analizirala podatke iz števca, mi je bilo jasno, da sem tiste dobre tri minute odpeljala zelo z rezervo. Od Poletovk sem bila sicer najhitrejša, a s svojo vožnjo nisem bila niti malo zadovoljna. Ko sem pozneje opazovala druge tekmovalke (ki so imele vsaj malo bolj suho cesto), sem opazila veliko svojih pomanjkljivosti, ki jih moram v prihodnje izboljšati.

V predzadnji etapi smo najprej štirikrat prevozile 18 km dolg krog z 2,5 km dolgim gorskim ciljem, nato pa še en krog z daljšim vzponom in zahtevnim spustom do ciljne ravnine, vsega skupaj 110 km. V prvem krogu sem na klanec odpadla od najboljših in jih potem dolgo časa lovila, nato pa so bile noge iz kroga v krog boljše, tako da sem z lahkoto vozila z glavnino. Na začetku zadnjega kroga je začelo deževati in tik pred začetkom vzpona sem _nevemzakaj_ spustila glavnino. Med vzponom sem prehitevala tiste, ki so od nje odpadle in pod vrhom dohitela skupino 15ih tekmovalk. Če bi jim sledila, bi tvegala, da bom na mokrem spustu odpadla, zato sem šla naprej in si do cilja privozila pol minute prednosti in nekaj napredovanja v generalni razvrstitvi.

Zadnji dan sem imela že vsega dovolj, a sem si vseeno zelo želela priti na cilj v Firence. Najprej je bilo treba sedemkrat prevoziti 8,8 km dolg krog okrog mesta Quarrata, nato pa še 40 km do Firenc. Vreme je bilo sicer za razliko od tistega v Sloveniji sončno in toplo a zelo vetrovno, zaradi česar smo bile vedno zelo raztegnjene, hitrosti pa so bile vseeno zelo visoke. Moje noge so bile že precej utrujene. 10 km pred ciljem sta se zgodila dva padca, zaradi katerih sem odpadla od glavnine in jo z lovljenjem tik pred zadnjim vzponom izgubila. Z nekajminutnim zaostankom sem v manjši skupini prispela na cilj kot 85. v generalni razvrstitvi. To je bil tudi najboljši rezultat Poletovk, izmed Slovenk pa je bila pričakovano najboljša Polona Batagelj na 31. mestu.
Divje Slovenke
Divje Slovenke: Petra Zrimšek, Aja Opeka, Alenka Novak, Urša Pintar, jaz, Polona Batagelj in Živa Verbič

Foto: Sašo Rupnik

To je trenutno realen rezultat, ki smo ga sposobne doseči. Če bi se dirke udeležile že lani, bi najbrž lahko že po prvi etapi odpotovale nazaj proti domu, letos pa nam verjetno nihče ne bi verjel, da dirkamo šele drugo leto. Naš uspeh je zelo velik, zavedamo pa se, da bo treba še veliko treninga in odpovedovanja, da bomo dosegle boljše rezultate. Motivacije za to pa nam ne manjka.

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark