Arhiv za mesec Julij, 2011

Objavil tjasarutar 18.07.2011

Ojla!

V soboto smo dirkale na ravninski krožni dirki GP Cento Carnevale d’Europa (1.2) blizu italijanske Bologne. Ker je bilo na ta dan tudi evropsko mladinsko prvenstvo do 23 let (kjer je Slovenka Polona dosegla odlično 13. mesto!), je večina mladih kolesark manjkala, vseeno pa so bile na štartu mnoge najboljše kolesarke vključno z aktualno svetovno prvakinjo Giorgio Bronzini.

Proga je bila ista kot lani: 10,3 km dolg krog z dvema nadvozoma, ki smo ga prevozile 11x, temperature pa so bile čisto malo bolj dirkanju prijazne (okrog 35˘C). Letos se mi konstrantno dogaja, da začnem dirke zelo slabo in tudi tokrat prve tri kroge sploh nisem bila skoncentrirana na vožnjo. Potem mi je bilo vedno lažje in lepše dirkati. Spet so bili v nekaterih krogih leteči cilji in z Živino pomočjo sem bila na njih dovolj uspešna za 3. mesto.

V ciljnem šprintu sem bila malo manj uspešna in na koncu končala kot 35., kar je moja najboljša uvrstitev na dirki te kategorije. Tudi z vožnjo sem še kar zadovoljna, če odmislim začetne kroge, lahko pa bi se na koncu še malo bolj potrudila. :)

Kratek posnetek dirke si lahko ogledate tukaj, traso dirke pa na Garmin Connectu.

Lep poletni pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 12.07.2011

Pozdravljeni!

Za nami so štirje dnevi dirkanja na Češkem, ki so mi bili, tako kot lansko leto, zelo všeč. V sredo smo prispeli v mesto Krasna Lipa, skozi katero so potekale skoraj vse etape. Takoj po prihodu smo odpeljali 18 km dolg krog, ki je bil vključen v skoraj vse etape. Zaključil se je s kilometer dolgim strmim vzponom in tremi kilometri spusta do cilja.

1. etapa – Krasna Lipa, 108′3 km

Že od štarta naprej sem imela čudne noge, take kot v nedeljo na maratonu Alpe. Nikjer ni bilo nobene ravnine, samo kratki klančki in spusti, pa sem si mislila, da sem pač v slabi formi. Vseeno sem se večino dirke trudila voziti zelo spredaj in nadzorovati dogajanje. Za zaključek smo odpeljale standardni krog. Zadnjih 5 km ni šlo več in dirko sem zaključila z dobro minuto zaostanka za zmagovalko Amando Spratt. Vedela sem, da bo imel ta zaostanek zelo veliko vlogo pri končni uvrstitvi.

Žal se je že v prvi etapi pokazalo, da Čehi niso najboljši organizatorji, saj je skupina petih kolesark vključno z našo Anito v spremstvu uradnih motoristov, ki naj bi poznali svoje delo, zašla in bila že prvi dan izločena iz dirke. Škoda. :( Tudi v ospredju ni bilo vedno najbolje poskrbljeno za varnost, prav tako pa so etape krojile tudi zaprte zapornice čez železniško progo.

2. etapa – Jirikov, 93′2 km

Tako kot prva etapa, je bila tudi druga zelo razgibana. Iz Jirikova smo šli v Krasno Lipo, tam odvozili tri znane kroge iz prve etape, nato pa spet v Jirikov. Še vedno mi je bilo na kolesu zelo težko. Tudi po ravnem nisem mogla pritisniti na pedela tako, kot sem navajena, na srečo pa sem se vseeno uspela pripeljati z glavnino do cilja.

Po etapi sem poskušala najti vzrok svojim težavam. Izkazalo se je, da je problem v poziciji na kolesu, saj sem po državnem prvenstvu zamenjala kolesarske čevlje, ki so le za nekaj milimetrov spremenili razdaljo od pedala do sedeža. Kako zelo je pomembna vsaka malenkost! Ko smo pravilno nastavili sedež, se mi je zdelo, da sem zamenjala noge! :)

3. etapa – Bogatynia, 18′4 km, kronometer

V soboto sta bili na sporedu dve etapi. Dopoldanski kronometer smo vozili na Poljskem, na isti progi kot lansko leto, ki nikakor ni lahka, saj je potrebno premagati 170 višinskih metrov, poleg tega je precej pihalo. Pri kronometru je zelo pomembno, da se dobro ogreješ in to mi je tokrat zelo dobro uspelo. Najprej sva se z Gorazdom odpeljala po progi, da mi je natančno povedal, kako naj kje vozim, potem sem se še slabo uro ogrevala na trenažerju. Bila sem zelo dobro motivirana.

Na proti me je spremljal Gorazd, ki me je odlično spodbujal. Začela sem nekoliko zadržano, a sem hitro ujela pravi ritem, ki mi je na koncu prinesel 13. mesto, z 1:14 zaostanka za zmagovalko Hanko Kupfernagel, svetovno prvakinjo v kronometru leta 2007. To je bil zagotovo moj najbolje odpeljan kronometer. Res sem bila vesela svojega uspeha in še bolj mi je bilo žal zaostanka iz prve etape…

4. etapa – Rumburk, 91′5 km

Le nekaj ur po kronometru je bila na vrsti 4. etapa s štirimi krogi med Rumburkom in Krasno Lipo. Z novo pozicijo na kolesu sem se z lahkoto ves čas vozila v glavnini. Žal je v drugem krogu na gorskem cilju uspel pobeg petih kolesark, v katerem je bila udeležena tudi rumena majica, zaradi česar v glavnini ni bilo interesa po lovljenju. Bilo je pa še mnogo poskusov pobega, vendar so bili vsi neuspešni. Na cilj sem se pripeljala z glavnino, za ubežnicami smo imele dobre tri minute zaostanka. V dirkanju sem po dolgem času resnično uživala! :)

5. etapa – Varnsdorf-Krasna Lipa, 98′4 km

Tudi zadnja etapa je bila identična lanski. Začela sem zelo dobro, vendar sem na enem izmed začetnih spustov po nepotrebnem odpadla in čisto preveč energije izgubila za lovljenje, saj je ravno takrat začelo leteti. Med zaključnimi tremi krogi skozi Krasno Lipo sem bila sicer v glavnini, a me je na zadnjem vzponu zmanjkalo in spet sem si pridobila nepotreben zaostanek. :(

Na koncu sem zasedla 31. mesto, s katerim sem sicer zadovoljna, a ostaja grenak priokus, da bi bila lahko s tako dobro odpeljanim kronometrom v petnajsterici, če se mi prva in zadnja etapa ne bi ponesrečili. To pa ne bi bilo več tako slabo, kljub temu da so bile najboljše svetovne kolesarke istočasno na ženskem Giru.

Preostanek julija bo tekmovalno malo manj aktiven. V soboto se bomo udeležile ravninske krožne dirke GP Cento, zadnji vikend pa gremo v Nemčijo na Sparkassen Giro. Vmes si bom poskušala čim bolj odpočiti.

Lep pozdrav!

Tjaša

PS. Posnetke etap si lahko ogledate na Garmin Connectu.

1. etapa
2. etapa
3. etapa
4. etapa
5. etapa

Foto: Rado Kocjančič

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 6.07.2011

Ker v nedeljo nismo imele nobene dirke, smo se udeležile Maratona Alpe Scott, ki s štartom in ciljem v Kamniku obkroži Kamniško-savinjske Alpe. Traso maratona si lahko ogledate tukaj.

Od štarta do vznožja vzpona na Jezersko je šlo ves čas na polno, vendar mi ni bilo težko, ker sem se vozila zelo odspredaj, kjer ni bilo sprememb ritma. Vzpon pa sem najbrž začela nekoliko prehitro, saj me je nekje na sredini konkretno zabilo in zdelo se mi je, da sem se komaj privlekla do vrha.

Na spustu sem se poskušala regenerirati, a sem vedela, da me kmalu čaka še veliko težji klanec na Pavličevo sedlo, ki je lahko z najlažjim prenosom 39/26 prava mora. Šla sem malo bolj počasi kot lani, si privoščila uživanje v razgledih, nato pa spet na polno proti Črnivcu. Po ravnem so se mi noge res dobro obračale, za klance pa pač niso bile razpoložene. :)

Zmagala je naša Urša, sama sem bila druga pred Tejo Gulič, ki je najhitreje prevozila Pavličevo sedlo. Obema čestitam za odlično vožnjo. :)

Danes spet potujemo na Češko, kjer nas čaka pet etap dirke Tour de Feminin, kjer se bom potrudila biti boljša kot lani.

Držite pesti za vse nas!

Lep pozdrav,

Tjaša

  • Share/Bookmark