Arhiv za 15.08.2011

Objavil tjasarutar 15.08.2011

Ojla!

Medtem ko nimamo na sporedu ravno veliko dirk, ostane nekaj časa tudi za tako imenovane panoramske ture, ki služijo tudi kot vzdržljivostni trening. V preteklih dveh mesecih sem si jih privoščila kar nekaj, zato jim bom v prihodnjih objavah namenila nekaj pozornosti. Mogoče ob tem dobite kakšno idejo za poletni izlet. :)

Kolo imam rada tudi zato, ker z njim lahko z malo domišljije spoznam veliko novih krajev, ki jih z avtom najbrž ne bi nikoli obiskala. Že v svojem prvem letu na cestnem kolesu, me je Chef peljal na Soriško planino in Jamnik. Takrat sva iz Ljubljane navtela skoraj 180 km, zato sem se tokrat odločila za krajšo različico iz Železnikov + Pokljuko.

V zgodnjem jutru sem se iz Železnikov odpeljala proti Petrovemu Brdu, saj je direktna cesta na Soriško planino trenutno zaprta. Cesta, ki ločuje Gorenjsko in Primorsko me je navdušila predvsem zaradi tega, ker nisem srečala niti enega samega avtomobila! Neprecenljivo! Od tam sem se povzpela mimo prečudovite Zgornje Sorice…

…do Soriške planine (1307 m), ki pa me tudi tokrat ni preveč navdušila.

Navdušil pa me je spust v Bohinjsko Bistrico!

Tam je bila gneča, zato me ni pretirano mikalo, da bi se odpeljala do jezera, ampak sem jo hitro mahnila proti Pokljuki. Ta strmo različico ceste, po kateri bo šlo tudi sobotno državno prvenstvo v vzponu, sem na žalost zgrešila (oz. sem si doma slabo pogledala na zemljevidu, kje poteka) in šla po ta položni. Sicer je lepa, vleče se pa kot ponedeljek! Na vrhu me je pričakala pokljuška idila…

Spust proti Bledu se začne z nekaj kilometri zelo zelo slabe ceste, a nadaljevanje vseeno pusti dober vtis. :) Malo manj mi je bila všeč gneča na cesti, na Bledu pa seveda tudi, zato sem šla kar hitro po urejeni kolesarski poti do Lesc in nato proti Kropi.


Čez Savo Dolinko


150 m nad Kropo

Odkar sem bila nazadnje tu, sem kar pozabila, kako lepo je. In kako strm je vzpon na moj tretji gorski cilj, Jamnik. Vseeno pa sem ga prevozila neprimerljivo lažje kot pred štirimi leti s Chefom. :) Spust čez Dražgoše v Železnike je pa kar prehitro minil. :) Navrtela sem 107 km in dobrih 2300 višincev.

Še zemljevid poti:

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 15.08.2011

Ojla!

Zadnji vikend v juliju smo se v okviru slovenske reprezentance udeležile dirke Sparkassen Giro (1.1) v nemškem mestu Bochum, ki je dobrih 1000 km oddaljeno od Ljubljane. To je ena redkih dirk, kjer na isti progi tekmujemo ženske in moški, a seveda vsak posebej.

V soboto popoldan naj bi vozile 50 km dolg kriterij, vendar smo tik pred štartom izvedele, da bomo dirkale le na končni cilj. 30 kratkih krogov po mestu je bilo zelo hitrih, vendar se ni dogajalo prav veliko. Že na začetku sta pobegnili dve kolesarki, ki sta si privozili dovolj veliko prednost, da ju do cilja nismo ujeli. Imela sem zelo dobre noge in tudi vozila sem se v ospredju, v ciljnem šprintu pa se žal kot ponavadi nisem najbolje znašla in zasedla 45. mesto.

Za nami so na istem krogu tekmovali izbrani moški v disciplini Dernyrennen, ki je najbrž specifična za Nemčijo. Vsak kolesar ima svojega “motorista”, ki mu nudi zavetje. Zmaga tisti, ki ima najhitrejšega, baje pa je že vse vnaprej dogovorjeno. Vseeno pa je bilo zelo zanimivo za pogledat. :) Med izbranimi kolesarji pa je bil tudi aktualni zmagovalec Tour de France, Cadel Evans.

Ta glavna dirka je bila v nedeljo. Zjutraj so začeli rekreativci, potem ženske in nazadnje moški. Med ogrevanjem smo si z Živo in Ajo hotele ogledati krog, pa smo po pomoti zapeljale na rekreativnega in skoraj zamudile štart. :( 15 km dolg krog z dvema gorskima ciljema smo odvozile 6x, kar je zneslo slabih 90 km in skoraj 1000 višinskih metrov. Spet sem imela super noge in se večino časa vozila v ospredju. Tudi na gorski cilj sem šprintala in bila na koncu 5. v razvrstitvi, a v zadnjih kilometrih dirke se tudi tokrat nisem znašla in v šprintu zasedla 49. mesto. :(

Ves ta strah, ki me spremlja že celo sezono, ko se na dirki začne dogajat, me je kar malo spravil v slabo voljo, a upam, da me bo v jesenskem delu sezone minil.

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark