Ojla!

Zadnji vikend v juliju smo se v okviru slovenske reprezentance udeležile dirke Sparkassen Giro (1.1) v nemškem mestu Bochum, ki je dobrih 1000 km oddaljeno od Ljubljane. To je ena redkih dirk, kjer na isti progi tekmujemo ženske in moški, a seveda vsak posebej.

V soboto popoldan naj bi vozile 50 km dolg kriterij, vendar smo tik pred štartom izvedele, da bomo dirkale le na končni cilj. 30 kratkih krogov po mestu je bilo zelo hitrih, vendar se ni dogajalo prav veliko. Že na začetku sta pobegnili dve kolesarki, ki sta si privozili dovolj veliko prednost, da ju do cilja nismo ujeli. Imela sem zelo dobre noge in tudi vozila sem se v ospredju, v ciljnem šprintu pa se žal kot ponavadi nisem najbolje znašla in zasedla 45. mesto.

Za nami so na istem krogu tekmovali izbrani moški v disciplini Dernyrennen, ki je najbrž specifična za Nemčijo. Vsak kolesar ima svojega “motorista”, ki mu nudi zavetje. Zmaga tisti, ki ima najhitrejšega, baje pa je že vse vnaprej dogovorjeno. Vseeno pa je bilo zelo zanimivo za pogledat. :) Med izbranimi kolesarji pa je bil tudi aktualni zmagovalec Tour de France, Cadel Evans.

Ta glavna dirka je bila v nedeljo. Zjutraj so začeli rekreativci, potem ženske in nazadnje moški. Med ogrevanjem smo si z Živo in Ajo hotele ogledati krog, pa smo po pomoti zapeljale na rekreativnega in skoraj zamudile štart. :( 15 km dolg krog z dvema gorskima ciljema smo odvozile 6x, kar je zneslo slabih 90 km in skoraj 1000 višinskih metrov. Spet sem imela super noge in se večino časa vozila v ospredju. Tudi na gorski cilj sem šprintala in bila na koncu 5. v razvrstitvi, a v zadnjih kilometrih dirke se tudi tokrat nisem znašla in v šprintu zasedla 49. mesto. :(

Ves ta strah, ki me spremlja že celo sezono, ko se na dirki začne dogajat, me je kar malo spravil v slabo voljo, a upam, da me bo v jesenskem delu sezone minil.

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !