Arhiv za 20.08.2011

Objavil tjasarutar 20.08.2011

Ojla!

Na lanskem trojčku smo se dogovorili, da letos odpeljemo Slovenijo po diagonali, od Hodoša do Pirana oz. po našem spremenjenem načrtu do mejnega prehoda Sečovlje, kar znese slabih 370 km in 2600 višinskih metrov.

Dan pred izvedbo ture smo se pripeljali v Hodoš, kjer smo si prav po skavtsko sami pripravili večerjo in zajtrk, spali v ti. “študenskem” domu in se imeli prav fletno. Kolesarke se odlično znajdemo tudi v kuhinji, če je treba. :)

Na dolgo pot smo štartali že ob 6h zjutraj, ko ni bilo še prav nič vroče, do prvega polnjenja bidonov v okolici Maribora pa smo se vsi že dobro ogreli na prekmurskih ravnicah. V Celju nas je čakala pašta, na Trojanah je dišalo po krofih, a so nam naši spremljevalci ponudili le palačinke, sendviče in banane :) , v Ljubljani pa smo polnili energijske zaloge s čokoladnimi žepki. V Planini se nikomur več ni dalo jesti, na Kozini smo si zaželeli kave in kokakole, ob Obali pa le čim prejšnjega prihoda na cilj. Na tako dolgi poti je zelo pomembno redno hranjenje in pitje, da se ti vse skupaj ne začne prehitro upirati, pa je treba jesti čim bolj raznoliko in navadno hrano ter čim manj umetnih gelov in ploščic.

“Stara” cesta čez Slovenijo je do začetka vrhniškega klanca pretežno ravna, od tam naprej pa čez Notranjsko in Primorsko precej razgibana, tako da je bila zadnja tretjina po profilu najtežja. Po dobrih 200 km pa so bile težke tudi noge. No, moje so se v Planini začele prav odlično vrteti in kačje ride sem preletela z največjim užitkom. :) Prav tako ves ostali del poti čez Primorsko.

Da na obalni cesti med Koprom in Izolo ne bi naredili prevelike gneče, smo izbrali staro šmarsko cesto, se spustili do MP Dragonja in nato do MP Sečovlje, kjer je bil naš uradni cilj. Celotno pot nas je prevozilo 15: 6 kolesark + naši trije spremljevalci Dule, Gorazd in Rado, ostali del zasedbe so sestavljali sponzorji, ki se tudi sami aktivno vozijo s kolesom, dodatnih pet pa se nam je pridružilo od Ljubljane do morja. Katja, Matic in Zdenko so skrbeli, da nismo bili lačni in žejni. :)

Od tam smo odpedalirali še do Lucije, kjer smo si privoščili zasluženi skok v morje, prelep sončni zahod in odlično ribjo večerjo. :P

Slovensko diagonalo je preživela tudi Garminova baterija, tako da si našo pot lahko ogledate tukaj. Za skoraj 370 km dolgo pot smo potrebovali 11 ur, ki pa so v dobri družbi zelo hitro minile. Kljub temu ali prav zaradi tega sem se ponovno spomnila, kako zelo je Slovenija lepa!

LP, Tjaša

  • Share/Bookmark