Arhiv za mesec September, 2011

Objavil tjasarutar 27.09.2011

Živjo!

Za mano je tudi druga preizkušnja svetovnega prvenstva, cestna dirka. Je veliko bolj pomembna kot kronometer in je najpomembnejša dirka sezone. Ker je bil to moj prvi nastop na tako veliki dirki, sem si želela le to, da bi mi jo uspelo končati.

Sobotne vremenske razmere so bile boljše kot ves teden prej: delno jasno z zelo blagim vetrom. 14 km dolg krog, ki smo ga ženske morale odpeljati 10x, po profilu ni bil težak, saj se je vse klance v grupi dalo kar preleteti. Vseeno pa mi je bilo jasno, da ne bo lahko.

Vzdušje na štartu je bilo posebno, na nobeni drugi dirki ni tako! Slovenke smo štartale bolj zadaj, ker smo na mednarodni kolesarski lestvici žal bolj zadaj.

Zdelo se mi je, da gre že od začetka na vso moč, a mi je v naslednjih krogih postalo jasno, da gre lahko tudi hitreje. :) Hitrosti so bile res ves čas zelo visoke in ukvarjala sem se le s tem, da sem imela pri vožnji čim več zavetrja. Vožnja pa je bila ves čas zelo živčna in nevarna, še najbolj pa zadnja dva kilometra pred ciljem kroga, ko smo se vse borile za čim boljšo pozicijo na zaključnem vzpončku.

Na koncu osmega kroga sem imela tehnično okvaro sprednjega kolesa. V tistem trenutku sem napačno odreagirala, saj sem se takoj ustavila in počakala na avto. Ko so mi zamenjali obroč, je bila grupa že daleč in ni bilo niti najmanjše možnosti, da bi jih spet ujela. Kljub temu da sem bila precej razočarana, ker sem zaradi tehnične težave zaostala, sem predzadnji krog odpeljala na polno, kolikor je šlo, in si v tem krogu vključno s čakanjem in menjavo obroča, privozila le dve minuti in pol zaostanka za grupo. Če bi tako vozila v torek na kronometru…. :) Me je pa zaradi tega v zadnjem krogu nekoliko pobralo, verjetno pa so šle tudi v grupi precej hitreje. Želela sem si le to, da me ne bi izločili iz dirke.

Na koncu sem dirko končala na 118. mestu, prehitela sem le dve tekmovalki, ki sta odpadli od grupe, in si privozila dobrih 7 minut zaostanka. Cilj končati dirko sem sicer dosegla, z rezultatom pa nikakor ne morem biti zadovoljna, saj sem imela super noge in mi tudi vožnja v grupi ni delala nikakršnih težav. A v kolesarstvu so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na rezultat. Imela sem srečo v nesreči, da se mi je okvara zgodila šele tik pred koncem, saj bi me drugače zagotovo izločili iz dirke. Svetovna prvakinja je v šprintu skupine drugič zapored postala Italijanka Giorgia Bronzini, Polona je bila 41., Alenka pa 80. Vse tri smo bile zelo vesele.

V nedeljo smo si ogledale še moško dirko, kjer so se slovenski kolesarji odlično odrezali, saj je Borut Božič zasedel 7. mesto. Po dirki smo zadovoljni odleteli domov.

Dirkati na svetovnem prvenstvu je bila zagotovo izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Tudi vzdušje in dogajanje v reprezentanci je bilo zelo sproščeno, a kljub temu profesionalno. Postavila sem si nov mejnik, za katerega upam, da ga bom v prihodnosti imela priložnost izboljšati.

S SP tudi zaključujem letošnjo tekmovalno sezono. Vmes mnogokrat nisem bila zadovoljna s svojimi rezultati, a sem najbrž imela previsoka merila. To, da sem končala vse dirke razen prvih dveh spomladanskih, na katerih sem nastopila, in da sem predvsem na kronometrih dosegla tudi nekaj dobrih uvrstitev, je zagotov znak, da sem tudi v letošnji sezoni veliko napredovala. Potrudila se bom, da bo tudi v prihodnji tako.

Vsem, ki me pri kolesarstvu kakorkoli podpirate, se ob zaključku sezone zelo lepo zahvaljujem!

LP, Tjaša

Foto: Marjan Kelner

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 23.09.2011

Pozdravljeni!

Za mano je prva preizkušnja svetovnega prvenstva.
Na Dansko smo prileteli v soboto dopoldan in se takoj spoznali s popolnoma drugačnimi vremenskimi razmerami, kot smo jih bili zadnje čase vajeni. Dež, veter, 10 stopinj. Kljub temu me je dežela že na začetku očarala: lepa, urejena in čista. Pa še vožnja s kolesom jim je glede na količino mestnih kolesarjev in parkiranih koles način življenja. Temu primerno so tudi kolesarske steze zgledno urejene.

Popoldanski trening je bil namenjen ogledu kroga za cestno dirko. V nedeljo dopoldan smo naredile krajši intenziven trening, popoldan pa smo se udeležili edinega uradnega ogleda kronometrske proge. Ta je bila speljana po centru Kopenhagna, večinoma v nasprotni smeri vožnje, tako da v lastni režiji sploh ni bilo mogoče voziti po njej. Ker je bila na progi ogromna množica kolesark, si je nisem prav dobro zapomnila. Drugič sem se po njej zapeljala v ponedeljek pred štartom mladink, kaj več pa žal ni bilo mogoče.

V torek pred kronometrom sem bila veliko bolj mirna, kot sem pričakovala, med ogrevanjem pred štartom pa je bil pulz vseeno neobičajno visok.. Vreme je bilo oblačno, tako kot vse dni pa je močno pihal veter.

Občutek biti na startnem odru svetovnega prvenstva je poseben! Po startu pa sem okolico popolnoma izključila in se skoncentrirala samo na motorista pred sabo. Že kilometer po štartu mi je prenehala delovati radiopostaja, preko katere sem slišala trenerjeva navodila. Preden so to ugotovili in uporabili zunanje ozvočenje, je minilo precej časa, sama pa se tokrat nisem znašla najbolje. Noge so bile zelo dobre, a nikakor nisem uspela ujeti pravega ritma. Proga kronometra je bila sicer popolnoma ravna, vendar so jo težko naredili mnogi ovinki, predvsem pa veter, ki je na vsaki ulici pihal v drugo smer. Ker pa sem jo prej samo 2x prevozila, si ovinkov nisem dovolj dobro zapomnila in sem zaradi tega precej zgubljala. Proti koncu prvega kroga je začelo deževati, a me to ni pretirano oviralo.

Skozi cilj sem prišla rahlo razočarana, saj sem imela občutek, da sem vozila pod svojimi pričakovanji in sposobnostmi, a žal tokrat bolje ni šlo. :( Na koncu sem zasedla 34. mesto z zaostankom 3:20 za zmagovalko Judith Arndt. Ni tako slabo, a tudi dobro ne.

Kronometer je disciplina, pri kateri morajo biti za dobro vožnjo glava, noge in srce popolnoma usklajeni. Po moji nestrokovni analizi tokrat glava ni najbolje sodelovala. Tolažim se, da je to pritisk svetovnega prvenstva in da je prvič še posebej težko. Vsekakor upam, da bom še kdaj imela priložnost za popravni izpit!

Cestna dirka nas čaka v soboto. Proga je lahka, a jo bodo tako kot kronometrsko krojili ovinki, vetrovne razmere in seveda visoke hitrosti. Upam na najboljše!

LP iz vetrovne Danske!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 16.09.2011

Živjo!

Sem že doma, a čisto na kratko. Dnevi v Toskani so minili čisto prehitro in včeraj se je bilo kar težko odpraviti domov, saj sem resnično uživala tako v toskanskem okolju kot tudi v dirkanju.

13.9. – 1. etapa – ekipni kronometer – 5,4 km

Trasa je bila identična lanski – dvakrat smo morale prevoziti turistično ulico ob morju. Naš cilj je bil izboljšati lanski čas. Letos baje nismo bile tako zelo usklajene kot lani, kljub temu da smo pred štartom dobro naštudirale cesto in menjave (mogoče celo preveč :) ), vseeno pa smo vozile 6 sekund hitreje. Bile smo tudi ena izmed redkih ekip, ki je izboljšala lanski čas. Najbrž so bile slabše vetrovne razmere. Za zmagovalno ekipo HTC Highroad, ki bi bila lahko šolski primer ekipne vožnje, smo zaostale za 39 (lani 53), za tretjeuvrščeno ekipo pa le 15 sekund in osvojile 15. mesto.

14.9. – 2. etapa (Porcari – Altopascio) – 116 km

Nadaljevale smo z ravninsko etapo, ki je bila sestavljena iz mnogo različnih krogov po ovinkastih in v glavnem ozkih cestah. Vožnjo je oteževal še kar močan veter in zelo visoke temperature. V šestih 10 km dolgih krogih pred ciljem je eni kolesarki uspelo pobegniti, vendar smo jo ujeli in sledil je ciljni šprint, v katerem je zmagala Nemka Ina Yoko Teutenberg. Pripeljala sem se v glavnini na 75. mestu. Po etapi sva z Alenko naredili še krajši trening za avtom.

15.9. – 3. etapa (Pontedera – Volterra) – 139 km

Etapo smo začele z dvema krogoma po mestu, nato pa proti vzponu na Volterro. Vmes je bilo še nekaj hupserjev in po enem se je skupina 30ih kolesark odpeljala. Ravno takrat nisem bila na pravem mestu, da bi šla zraven, a sem bila prepričana, da jih bomo lovili. Namesto tega je šlo od tam naprej v glavnini počasi in med prvim vzpenjanjem na Volterro sem se z manjšo skupino kolesark hitreje odpeljala naprej. Skupaj smo se pripeljale do vrha in bile nato usklajene še na hitrem spustu v dolino na drugo stran ter se potem od tam še enkrat povzpele na Volterro. V cilj smo prišle približno 5 min pred glavnino, a dobrih 11 min za zmagovalko Judith Arndt.

Polona je na cilj prišla deveta in oblekla majico najboljše mlade kolesarke, česar smo bili po etapi vsi zelo veseli. Držim pesti, da bi jo ubranila tudi na preostalih štirih etapah! Glede na to, da bo šlo nekaj kronometristk verjetno predčasno z dirke, bo verjetno tudi v končni razvrstitvi zelo visoko. :)

S svojo vožnjo na dirkah sem zadovoljna. Bile so dober trening pred SP. V grupi se mi ni bilo težko voziti, tudi s strahom, ovinki in spuščanjem tokrat nisem imela nobenih težav. Žal mi je le, da nisem bila v 3. etapi ob pravem času na pravem mestu, ker sem imela zelo dobre noge. Glede na to da nisem šla na polno, sem se že danes dobro regenerirala. Jutri zjutraj letimo na Dansko, še malo potreniramo, v torek pa se bom na kronometru maksimalno potrudila. :)

Prenos dirk si lahko ogledate na Eurosportu: v torek začne ob 13.15, v soboto pa ob 13.30.

Lep pozdrav!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 12.09.2011

V nedeljo smo se že tretjič udeležile italijanske nacionalne dirke Giornata Rosa v kraju Nove. Letošnja izvedba je bila nekoliko spremenjena: 9 ravninskih krogov po mestu je bilo enakih, nato pa smo trikrat prevozile krog čez kratek razgiban klanec, ki mu je sledila ravnina do cilja.

Začele nismo preveč hitro, v tretjem krogu pa sem se pridružila dvema kolesarkama v pobegu. Hitro smo si privozile okrog 2 minuti prednosti in v pobegu složno zdržale kar 45 km. Dober trening za kronometer. :) Ko je naša prednost začela upadati, sem ju spustila in počakala, da me je dohitela glavnina. Do vznožja klanca sem se v grupi kar dobro razvrtela in regenerirala, tako da sem se tudi na vzpenjanju lahko vozila tik za najhitrejšimi. Najtežje mi je bilo, ko smo šle drugič na klanec. Takrat so mi malo ušle, a sem jih nato na spustu (prav ste prebrali) ujela, tretjič pa mi je bilo spet nekoliko lažje. V ciljnem šprintu se nisem najbolje znašla, a vseeno zasedla zame uspešno 16. mesto.

Posnetek dirke si lahko ogledate na Garmin Connectu.

Takoj po dirki smo se odpeljali v Toskano, kjer z reprezentanco jutri začnemo etapno dirko Giro della Toscana. Smo blizu Lucce, na zahodni italijanski obali, kjer je zelo lepo in bi z lahkoto počele kaj drugega kot dirkale, a bomo seveda tudi v tem zelo uživale. Prva etapa bo kratek ekipni kronometer, v sredo nas čaka razgibanih 117 km, v četrtek pa celo 137 km. Po četrtkovi etapi bom z dirko predčasno zaključila, saj že v soboto letim na Dansko.

Držite pesti za vse nas!

Lep pozdarav iz Toskane!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Objavil tjasarutar 6.09.2011

Živjo!

Zadnji mesec sem večino treningov opravila na kronometrskem kolesu. V glavnem zaradi svetovnega prvenstva, malo pa tudi zaradi kronometra, ki sem ga odpeljala v nedeljo. Vozila sem ga že lani, tako da sem približno vedela, kaj me čaka. Nisem pa vedela, kdo bodo ostale tekmovalke.

Ko sem na predvečer tekme videla štartno listo, sem v trenutku spremenila cilje in si rekla, da bom že kar ponosna, če bom “le” 3 minute za zmagovalko, med nastopajočimi so bile namreč 1. (Emma Pooley), 2. (Judith Arndt), 4. (Amber Neben), 6. (Evelyn Stevens), in 8. (Shara Gillow) kronometristka na zadnjem svetovnem prvenstvu. Moram priznati, da me je postalo precej strah, da se mi vožnja ne bo posrečila tako, kakor sem trenutno sposobna.

V nedeljo dopoldan je bilo v prelepi dolini ob jezeru Iseo nekaj med soncem in oblačnostjo, za popoldan, ko smo štartale ženske elite, pa so napovedali dež. Upala sem, da se napoved ne bo uresničila, saj vožnje v deževnih razmerah ne obvladam najbolje. Dve uri pred štartom se je moje upanje razblinilo. Kljub temu sem se zelo dobro ogrela in se med tem celo uspela namotivirati, da je bolje, če grem na polno, padem in ne pridem do konca, kot da sem zaradi strahu zadnja.

In sem šla! Takoj po štartu sem ujela dober ritem in začela uživati v deževni vožnji. Tudi mnogi ovinki mi niso delali težav in po prvem krogu sem imela kar dober čas. Drugi krog sem odpeljala veliko hitreje, kasneje sem izvedela, da samo 15 sekund slabše od Pooleyeve. Tretji je bil po hitrosti nekaj vmes med prvim in drugim, tehnično pa verjetno še najboljši. Če bi bil še kakšen, bi ovinke odpeljala že skoraj idealno, a pustimo še nekaj rezerve za naslednjič. :)

Osvojila sem 11. mesto, z zaostankom 2:04 min za zmagovalko Judith Arndt, 1:39 za svetovno prvakinjo Pooleyevo in 1:21 za lansko zmagovalko Amber Neben, s čimer sem za polovico zmanjšala lanski zaostanek za njo in s tem suvereno dosegla svoj cilj. Z rezultatom sem zelo zadovoljna, saj sem presenetila celo samo sebe! Napolnil me je z novim zagonom za preostala dva tedna, ko bom poskušala še nekoliko nadgraditi trenutno formo.

Dobra forma je predvsem razultat tega, da se zadnji mesec posvečam izključno treningom in počitku, vse treninge pa opravljam v Ljubljani pod nadzorom trenerja Gorazda. Ponavadi ni lahko, a v tem, kar počnem, zelo uživam. Če lahko vložen trud vrnem z dobrim rezultatom, sem pa še bolj zadovoljna!

Lep športni pozdrav!

Tjaša

PS. Pohvaliti moram tudi Urško, ki je med mladinkami zasedla 15. mesto, kar je glede na to, da se s kolesarstvom ukvarja šele pol leta, odlično!

  • Share/Bookmark