Pozdravljeni!

Za mano je prva preizkušnja svetovnega prvenstva.
Na Dansko smo prileteli v soboto dopoldan in se takoj spoznali s popolnoma drugačnimi vremenskimi razmerami, kot smo jih bili zadnje čase vajeni. Dež, veter, 10 stopinj. Kljub temu me je dežela že na začetku očarala: lepa, urejena in čista. Pa še vožnja s kolesom jim je glede na količino mestnih kolesarjev in parkiranih koles način življenja. Temu primerno so tudi kolesarske steze zgledno urejene.

Popoldanski trening je bil namenjen ogledu kroga za cestno dirko. V nedeljo dopoldan smo naredile krajši intenziven trening, popoldan pa smo se udeležili edinega uradnega ogleda kronometrske proge. Ta je bila speljana po centru Kopenhagna, večinoma v nasprotni smeri vožnje, tako da v lastni režiji sploh ni bilo mogoče voziti po njej. Ker je bila na progi ogromna množica kolesark, si je nisem prav dobro zapomnila. Drugič sem se po njej zapeljala v ponedeljek pred štartom mladink, kaj več pa žal ni bilo mogoče.

V torek pred kronometrom sem bila veliko bolj mirna, kot sem pričakovala, med ogrevanjem pred štartom pa je bil pulz vseeno neobičajno visok.. Vreme je bilo oblačno, tako kot vse dni pa je močno pihal veter.

Občutek biti na startnem odru svetovnega prvenstva je poseben! Po startu pa sem okolico popolnoma izključila in se skoncentrirala samo na motorista pred sabo. Že kilometer po štartu mi je prenehala delovati radiopostaja, preko katere sem slišala trenerjeva navodila. Preden so to ugotovili in uporabili zunanje ozvočenje, je minilo precej časa, sama pa se tokrat nisem znašla najbolje. Noge so bile zelo dobre, a nikakor nisem uspela ujeti pravega ritma. Proga kronometra je bila sicer popolnoma ravna, vendar so jo težko naredili mnogi ovinki, predvsem pa veter, ki je na vsaki ulici pihal v drugo smer. Ker pa sem jo prej samo 2x prevozila, si ovinkov nisem dovolj dobro zapomnila in sem zaradi tega precej zgubljala. Proti koncu prvega kroga je začelo deževati, a me to ni pretirano oviralo.

Skozi cilj sem prišla rahlo razočarana, saj sem imela občutek, da sem vozila pod svojimi pričakovanji in sposobnostmi, a žal tokrat bolje ni šlo. :( Na koncu sem zasedla 34. mesto z zaostankom 3:20 za zmagovalko Judith Arndt. Ni tako slabo, a tudi dobro ne.

Kronometer je disciplina, pri kateri morajo biti za dobro vožnjo glava, noge in srce popolnoma usklajeni. Po moji nestrokovni analizi tokrat glava ni najbolje sodelovala. Tolažim se, da je to pritisk svetovnega prvenstva in da je prvič še posebej težko. Vsekakor upam, da bom še kdaj imela priložnost za popravni izpit!

Cestna dirka nas čaka v soboto. Proga je lahka, a jo bodo tako kot kronometrsko krojili ovinki, vetrovne razmere in seveda visoke hitrosti. Upam na najboljše!

LP iz vetrovne Danske!

Tjaša

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !