Arhiv za mesec September, 2012

Objavil tjasarutar 24.09.2012

Ojla!

Če že celo sezono nisem bila aktualna z obveščanjem o našem dirkanju, se spodobi, da vsaj na koncu napišem svoj vtis o svoji četrti tekmovalni sezoni, ki sem jo zaključila z udeležbo na kronometrski preizkušnji svetovnega prvenstva v Valkenburgu na Nizozemskem.

Za mano je tudi drugi del tekmovalne sezone, ki je bil dirkaško veliko bolj naporen kot prvi, in priznam, da sem komaj čakala konec. Moj gimnazijski profesor zgodovine bi ga najbrž opisal kot “leto suhih krav” in kljub temu da o kravah ne vem prav dosti, bi se kar strinjala z njim…

Po zelo dobrih zimskih pripravah se mi nikakor ni vrtelo tako, kot bi si želela. K temu je pripomoglo to, da sem bila večino dni, ko nismo bili na dirkah, v (stoječi) službi, zaradi česar noge na dirkah niso bile nikoli optimalno spočite, glava pa je bila manj samozavestna. Verjetno sem tudi mnogo treningov po službi odpeljala manj učinkovito, kot bi jih med prostim dnevom. Tudi prehrana v službi ni bila tako optimalna, kot bi bila doma, kljub temu da sem se zelo trudila, da sem si vsak dan v službo prinesla svoj musli zajtrk in pašta kosilo. :) Ukvarjanje z vrhunskim športom ni le trening, ampak zahteva popolno prilagoditev življenjskih navad vseh 24 ur dneva. V kolesarstvu imajo veliko vlogo tudi vremenske razmere, ki mnogokrat otežijo ali preprečijo trening.

Svetla točka letošnje sezone so bile vse kronometrske dirke. Najprej sem še četrtič osvojila naslov državne prvakinje, kljub temu da mi ravninska trasa ni ustrezala, nato sem bila 6. na kronometrski etapi etapne dirke na Češkem in 15. na kronometru etapne  dirke v Nemčiji. Ti rezultati so mi dali spodbudo, da sem se kljub slabim rezultatom na ostalih cestnih dirkah odločila, da nastopim še na svetovnem prvenstvu in poskušam izboljšati lanski rezultat.

Po prihodu na Nizozemsko so se noge končno začele vrteti tako, kot sem si želela. Ustrezala mi je tudi razgibana trasa in po ogledu filma Soul surfer na predvečer dirke (ki ga priporačam vsem, ki potrebujete motivacijo za svoje izzive!!!) sem bila odločena, da bom odpeljala svoj najboljši kronometer… 24. mesto mogoče ni veliko, a samo dobra minuta za prvo deseterico mi je dala vedeti, da sem v danih razmerah verjetno ne dovolj izkoriščen talent za to disciplino…

Zadovoljna sem s svojo vožnjo in s svojim uspehom. Bolje bi lahko odpeljala le zaključni vzpon, kjer me je že nekoliko zmanjkalo zaradi hitre vožnje pred tem. Vse ostale kilometre sem vozila optimalno po Gorazdovih najboljših navodilih. In z mislimi na svoje najboljše navijače, vaščane domače vasi, ki so mi ob prihodu domov pripravili še en nepozaben sprejem!

Ne vem, kako se bo nadaljevala moja kolesarska kariera, saj bom od 1. oktobra redno zaposlena in bodo razmere za trening in dirkanje še nekoliko slabše, vem pa, da je v preteklih štrih letih žensko kolesarstvo v Sloveniji tudi zaradi mene zelo napredovalo, zato leto suhih krav kljub temu zaključujem z dobrim priokusom! In kolesarstvo bo v vsakem primeru ostalo moj najljubši šport na svetu!

LP, Tjaša

PS. Citat iz omenjenga filma: “Ni treba, da je lahko, samo da je mogoče!”

  • Share/Bookmark