Ojla!

Od SP naprej sem bila samo 2x na kolesu – prvič na obveznem vzponu na Pokljuko v čast Jureta Robiča, ko smo naredili 115 km, in včeraj 30 km, ko je bilo kolo najhitrejša varianta, da pridem domov iz planinskega izleta. :) Obakrat sem trpela. Prvič zaradi prvih 16km tekmovanja po najbolj strmi varianti do Pokljuke in dolžine, drugič zaradi petih ur planinarjenja po Učki, dežja in izčrpanosti.  Mislim, da sem s tem dosegala, da v prihodnje spet ne bom imela prav velike želje, da bi se usedla nanj. :)

Zelo rada pa se v tem jesenskem času odpravim na kakšen hrib. Ker je šla včeraj sestra na Učka treking, sem se z njo peljala do izhodišča v Medveji. Izbrala sem krajšo varianto vzpona čez Lovransko Drago, ki je posledično precej bolj strma kot tista čez Malo Učko, saj se je v obeh primerih treba iz ničle povzpeti na 1400m. Pot se začne skozi kamp Medveja in se na koncu kampa strmo vzpne proti Lovranski Dragi na dobrih 400 m nadmorske višine ali pol ure hitre hoje. Sicer se je do tu možno pripeljati tudi z avtom in nekoliko višje začeti vzpon na Učko.


Prebujanje dneva

Najkrajša pot čez LD vodi kar po urejenih stopnicah…

…in se pozneje še bolj strmo vzpne proti pravljični zapuščeni hišici. Sledi povečanje že strmega naklona. Grizenje kolen, skoraj dobesedno! Ponavadi grem čez ta del na spustu in zdaj mi je jasno, zakaj sem vedno tako hitro dol. Zaradi strmine pa so me malo manj strašili namišljeni medvedi, ki so čakali name za vsakim grmovjem. :) Ko sem se privlekla čez najbolj strm del, se mi je zdelo, da je pot do Sedla skoraj ravna.

Od Sedla do vrha Vojak je še 200 višinskih metrov po skalah in travi. Lahko izberemo nešteto cik-cak variant ali direktno linijo. Ker sem si ga v megli in vetru želela čim prej osvojiti, sem izbrala slednjo in ga po uri in 55 minutah hoje dosegla. Za romantičen razgled na Kvarner pa bo treba gori v lepših vremenskih razmerah.

Na Sedlu bi pa lahko sedela in gledala. :)

Da se nam ni treba spustiti po isti poti, iz Sedla sledimo tablam za Malo Učko in od tam naprej tablam za Medvejo. Pot je 2 do 3 km daljša kot tista na vzponu, a malo manj strma oziroma bolj razgibana. Je pa dobro označena.

Ker pa me je moje prevozno sredstvo za domov – kolo – čakalo v avtu v Moščeniški Dragi, sem se spustila po še nepoznani poti tja, ki pa ni bila markirana. In se… izgubila!!! Široka pot, po kateri sem hodila, me je pripeljala do vodnega zajetja, kjer se je končala. Najboljša možnost se mi je zdela slediti strugi potoka, ker zagotovo pripelje do morja, a je postajala vedno bolj neprehodna. Ko sem nekje v daljavi slišala glasove udeležencev trekinga, sem spremenila smer in jim šla naproti v upanju, da čim prej najdem pravo pot. Teren je bil zelo strm, spolzek, krušljiv… In priznam, da me je bilo zelo, zelo strah! Ko sem se po vseh štirih končno priplazila do njih, mi je eden izmed njih rekel: “Nekdo je izbral zelo težko bližnjico.” :)

Veselje, da sem na pravi poti, ni trajalo prav dolgo, saj smo se od tam ravno tako čez drn in strn v slabem kilometru spustili za 300 višinskih metrov in za njimi me je gnala le želja, da se ne bi še enkrat izgubila. No, potem so me usmerili na pravo pot in odšli po svoje. Sem jim bila zelo hvaležna. Če jih ne bi bilo, bi se mogoče še vedno iskala. Ampak po drugi strani… Če ne bi bilo trekinga, tudi mene ne bi bilo tam. :) A no, po dveh urah in 40 minutah sem bila pri avtu. Srečna, ker je konec. Za dodatni stres pa je poskrbel dež, saj naj bi šla domov (50 km) s kolesom, ker bo sestrica šele pozno popoldan v cilju.

Ob prvem znaku pojemanja padavin, sem se s težavo odpeljala. In ob prvih naslednjih kapljicah poklicala mami, če me pride iskat. :) Ker je ni bilo doma, sem s težkimi nogami vseeno odpeljala težkih 30 km, potem pa se z največjim veseljem usedla v topel avto. Sem že pozabila, kako zgleda 6 ur treninga!

Kljub temu da sem se celo pot spraševala, kaj mi je tega treba, sem prepričana, da se nisem spraševala zadnjič. :)

lp, Tjaša

PS. Žal je Garmin zaradi oblačnega vremena imel težave s sateliti in ni natančno kazal pravilne nadmorske višine… Enkrat pa se mi je tudi izklopil, tako da mi na posnetku manjka nekaj začetnih kilometrov. :( Predvidevam pa, da sem prehodila slabih 20 km in 2000 vm.

  • Share/Bookmark

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !