Pozdravljeni!

Že dolgo se nisem nič oglasila in v tem času se je veliko spremenilo. Svoj kolesarski blog bi z lahkoto spremenila v gospodinjski kotiček. :) Že pred začetkom lanske sezone, ko sem največjo možno količino časa posvetila kolesu, sem se namreč odločila, da bom po koncu sezone zaključila kolesarsko dirkaško kariero, če na dirkah ne bom dosegla kakšnega večjega koraka naprej. Na kronometrih mi je to sicer kar dobro uspelo, na cestnih dirkah, ki sestavljajo večino tekmovalne sezone, pa se ni nič bistvenega spremenilo. Še vedno me je bilo preveč strah vožnje v skupini, spustov, dirkanja po mokri cesti, reskiranja… Brez tega pa se enostavno ne da doseči rezultata.

Ker nisem več rosno mlada, se mi je zdelo pomembnejše, da naredim kaj za svojo prihodnost. Težko je namreč intenzivno trenirati in dirkati, delati, da to sploh lahko počneš, študirati… in imeti ob vsem tem še kaj časa za najbližje. Šport na tako vrhunskem nivoju zahteva celega človeka 24 ur na dan. Ker te možnosti nisem imela, je vse skupaj preveč črpalo mojo energijo in na zadnje dirke sem odhajala z muko, brez motivacije. Temu primerni so bili rezultati.

Po končani sezoni sem se odločila izkoristiti priložnost za redno zaposlitev in zaključiti dirkaško kariero. Do začetka decembra, ko sem v klubu oddala kolo, sem se še nekaj malega vozila, nato sem si privoščila najdaljšo kolesarsko pavzo doslej, ki še kar traja. :) Konec junija me namreč čaka čisto nova preizkušnja in upam, da nova zmaga. Zagotovo bo pomembnejša od tiste, ki sem je bila vajena vsako leto ob tem času (DP kronometer), ker bova s Kristijanom dobila otroka.

Temu primerno je moje športno življenje. Na srečo nimam nobenih resnih nosečniških težav, vseeno pa ne športam skoraj nič, ker sem kronično utrujena. Kar ne morem verjeti, da sta vsa moč in kondicija v trenutku izpuhteli, a sem prepričana, da bo kmalu dovolj časa in priložnosti, da ju dobim nazaj. :) Kolo sicer zelo pogrešam, dirkanja pa niti malo.

Vem, da bo nova vloga popolnoma spremenila moje življenje, vendar se tega zelo veselim. In komaj čakam, da spoznam junaka ali junakinjo, ki veselo brca v mojem trebuhu. Po mojih genih sodeč, bo zagotovo kronometrist/ka! :)

Lep pozdrav do naslednjič!

Tjaša

  • Share/Bookmark

15 komentarjev na temo “V pričakovanju…”

  1. Andreja pravi:

    Čestitke Tjaša!!! Prav gotovo te sedaj čaka nekaj najlepšega v življenju!

  2. ZigaK pravi:

    Bravo Trma.
    Jeseni pa na Vršič; če upaš. :)

  3. Nina pravi:

    Iskrene čestitke in uživaj na polno.
    Nina in Aljoša

  4. tjasarutar
  5. tjasarutar pravi:

    Hvala, hvala!¨:)

    @ZigaK: Bom razmislila. :) Bova končno konkurenčna, ha ha ;)

  6. chef
  7. chef pravi:

    A tako je to?
    Ja, super, čestitam! Vsak enkrat pride k pameti :)

  8. DusanK pravi:

    Končno si zavila na pravo pot ! Srečno in da bo mali žleht pa skravžlan ! :P

  9. Rado pravi:

    Tjaša čestitam in vsem trem želim vse lepo :)

  10. Renata pravi:

    Tjaša iskrene čestitke in vse dobro tudi na tej poti!

  11. tjasarutar
  12. tjasarutar pravi:

    Hvala vsem za čestitke! :)

  13. Hel1 pravi:

    wow, kako lepo :) se serafinke kar množijo :D Čestitke tudi z moje strani in pridta še kej u Bistrc pogledat :D

  14. zabica pravi:

    Čestitke! In na nove zmage, ki jih bo veliko, le da bo drug šport in druga zasedba :)

  15. MatejK pravi:

    Oho, to pa lepo slišat! Čestitke in veliko uspeha v novi karieri!
    Simona, Matej, Karla in Ela

  16. Irma pravi:

    Čestitke tudi od Balohov! Dober si izkoristila to never-ending zimo :) Prijetno pričakovanje vajinega navijača.

  17. Paternina pravi:

    Opa.
    Čestitke!
    Očitno res vsi enkrat pridemo k pameti… :)

  18. laufar pravi:

    No, Trma, ta zadn cajt, do 5 komadov je še dolga! Srečno!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !